Igra

Igra predstavlja pomemben, nepogrešljiv element učenja, razvoja in napredka. Otroku pomeni veliko več kot le ukvarjanje z igračo in igralom. Otroci so v primarni in sekundarni socializaciji najbolj dovzetni za zunanje vplive, eden izmed njih pa je prav gotovo tudi igra. Že od najnežnejšega obdobja v igri spretno združujejo vso svojo aktivnost: delo, učenje, zabavo, razmišljanje in spoznavanje, komunikacijo s samim seboj in z okolico (zunanjim svetom), razvoj, počitek, sprostitev, ustvarjanje. Zato je igra nujen, nepogrešljiv element otroštva, pa tudi mladosti, zrelosti in celo starosti. Z igro človek krepi in poglablja, izraža, ohranja in ljubkuje svojo otroško dušo.

»Izvoli, poglej, pred sabo imaš igračo«.

»Vav, krasen lesen vlakec, hvala mami«.

To je primer komunikacije otroka s slepoto in njegove matere. Pa kaj ta piše, si boste rekli, poglej, saj vendar ne vidi! In kako otrok ve, da je to lesen vlak?! O ja, pa ve!

Dejstvo je, da pobude iz realnega sveta oblikujemo s čutili. In kdo pravi, da je vid edini vir doprinosa informacij v naše možgane? Otrok s slepoto okolico opazuje na drugačen način. To, kar videči vidimo, morajo slepi otipati, slišati, občutiti.

Tudi igra otroka s slabovidnostjo se v svojem bistvu ne razlikuje od igre videčih vrstnikov. Zaradi skromnejših prostorskih predstav, je igra sicer prilagojena posamezniku- otrok si igrače ogleda z manjše razdalje, igrače so živih in kontrastnih barv, a cilj je kljub temu dosežen. 

Slepota in slabovidnost

Pozdravljeni,

tedensko boste lahko na blogu spremljali zapise, ki se bodo nanašali na igro otroka s slepoto ali slabovidnostjo.

Kaj sploh je slepota in kaj slabovidnost? Napačno je mnenje večine, ki menijo, da biti slep pomeni videti popolno temo. Teh je v resnici zelo malo. 

Obstaja kar nekaj definicij, le-te se od države do države razlikujejo. Definicija iz klinične perspektive slepoto in slabovidnost opredeljuje na sledeč način:

Slabovidnost:

1.        vidna ostrina od 0,3 do 0,1;

2.        vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na 3 metre ) ali zoženo vidno polje na 20° ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.

Slepota:

1.        vidna ostrina manj od 0,05 (prsti na 3 metre ) do 0,02 (prsti 1,5 metra ) ali zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke na 5-10°, ne glede na ostrino vida;

2.        vidna ostrina manj od 0,02 (prsti 1,5 metra ) od zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5° na glede na ostrino vida;

3.        vidna ostrina 0 (amaurosis) – dojem svetlobe negativen.

Iz funkcionalnega vidika pa lahko rečemo, da popolna slepota pomeni nezmožnost zaznavanja svetlobe. Slepoto z ostanki vida imajo tisti, ki vidijo manj kot 0,05 oz. štejejo 

prste na tri metre in manj. Slabovidnost pa je izguba vida različne stopnje in izvora, ki je ni mogoče korigirati z zdravljenjem, s kirurškim posegom ali z očali. 

Avtorica

Sem Janja H., študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav. Za vse tiste, ki ne veste - tiflopedagogika proučuje zakonitosti razvoja, edukacije in rehabilitacije oseb s slepoto in slabovidnostjo. Najbrž ni težko uganiti, o čem bo tekla beseda na tem blogu, ki ga (zgolj v vednost) pišem zaradi zahtev pri izbirnem predmetu Večpredstavna učna gradiva. Tudi o tem izveste v prihodnjih objavah.
Če bi se na dolgo in široko opisovala, bi najbrž našli povezavo naslova z mojim značajem, doživljanjem in delovanjem.
Toliko za zdaj!